LibreOffice 7.0 je tu!

LibreOffice 7.0: nova osrednja izdaja najboljšega prostega pisarniškega paketa vseh časov je na voljo za vse operacijske sistem in platforme, prinaša pomembne novosti

Berlin, 5. avgust 2020 – Projekt LibreOffice objavlja izid pisarniškega paketa LibreOffice 7.0, nove osrednje izdaje, ki prinaša pomembne novosti: podporo za zapis OpenDocument Format (ODF) 1.3; podporo za grafični mehanizem Skia in pospeševanje Vulkan z GPE za hitrejše delovanje; ter pazljivo izboljšano združljivost z datotekami DOCX, XLSX in PPTX.

• Podpora za ODF 1.3. OpenDocument, domorodni odprti in standardizirani zapis za pisarniške dokumente LibreOffice, je bil pred kratkim posodobljen v različico 1.3 kot specifikacija OASIS. Najpomembnejše nove funkcionalnosti so digitalno podpisovanje dokumentov in šifriranje dokumentov XML na osnovi OpenPGP, pa tudi izboljšave na področju sledenja sprememb ter dodatne podrobnosti pri opisu prvih strani, besedila, številk in grafikonov. Razvoj funkcionalnosti ODF 1.3 se je financiral iz donacij za The Document Foundation.

• Grafični mehanizem Skia in pospeševanje Vulkan na osnovi GPE. Za implementacijo grafičnega mehanizma Skia se lahko zahvalimo sponzorstvu podjetja AMD in ta je zdaj privzet na sistemih Windows, kar prinaša hitrejše delovanje. Skia je odprto-kodna grafična knjižnica 2D s skupnimi API-ji, ki delujejo na številnih programskih platformah in strojni opremi, uporablja pa se za izris besedila, grafičnih elementov in slik. Vulkan je API nove generacije za grafiko in računanje, ki omogoča visoko učinkovit dostop do sodobnih GPE na več operacijskih platformah.

• Izboljšana združljivost z datotekami DOCX, XLSX in PPTX. DOCX se zdaj shranjujejo v domorodnem načinu 2013/2016/2019 in ne več v združljivostnem načinu 2007, kar izboljšuje medopravilnost z več izdajami pisarniškega paketa MS Office, podobno pristopu podjetja Microsoft. Podprt je izvoz v XLSX z imeni delovnih listov, daljšimi od 31 znakov, skupaj z izvozom potrditvenih polj v XLSX. Razrešeno je pojavljanje napake neveljavne vsebine pri odpiranju izvoženih datotek XLSX z liki. Nenazadnje, izboljšan je uvozno-izvozni filter PPTX.

LibreOffice ponuja najvišjo stopnjo združljivosti v areni pisarniških paketov, začenši z domorodno podporo za standardizirani zapis ODF (OpenDocument Format) – s povečano varnostjo in izboljšanimi funkcijami medopravilnosti glede na lastniške vrste datotek – do skorajda popolne podpore za datoteke DOCX, XLSX in PPTX. Ob tem vsebuje LibreOffice filtre za številne opuščene vrste dokumentov, kar pomeni, da je najboljše orodje za medopravilnost na tržišču.

Povzetek drugih novosti [1]

SPLOŠNO

• Nova tema ikon, privzeta na sistemih macOS: Sakapura

• Nove galerije likov: puščice, diagrami, ikone in druge ...

• Učinki žarenja in neostrih robov za predmete

WRITER

• Krmar je enostavnejši za uporabo, z več kontekstnimi meniji

• Podprto je polprosojno besedilo

• Zaznamki se lahko prikažejo sredi besedila

• Odmik vsebine oštevilčevanja v seznamih, zavoljo konsistentnosti

• Boljše ravnanje z narekovaji in apostrofi v več jezikih

CALC

• Nove funkcije za tvorbo neobstojnih naključnih števil

• Dodane tipke za bližnjice za samodejno vsoto

IMPRESS IN DRAW

• Tudi tu je podprto polprosojno besedilo

• Podpisano besedilo je povrnjeno na privzeto vrednost 8 %

• Ustvarjate lahko PDF-je, večje od 500 cm

Tehnologija LibreOffice

Nove funkcionalnosti LibreOffice 7.0 so razvili člani velike skupnosti avtorjev prispevkov kode: 74 % sprememb so prispevali razvijalci, zaposleni v podjetjih, kot so Collabora, Red Hat in CIB in so člani Svetovalnega odbora TDF, ter drugih organizacij; preostalih 26 % so prispevali posamezni prostovoljci.

Ob tem so prispevali še posamezni prostovoljci globalne skupnosti, ki skrbijo za druge temeljne dejavnosti, kot je jamstvo kakovosti, lokalizacija programja, oblikovanje uporabniškega vmesnika in izkušnje, urejanje vsebine pomoči in dokumentacije ter zagovarjanje prostega programja in odprtih dokumentnih standardov.

Na YouTube je na voljo tudi videopredstavitev najpomembnejših novosti v LibreOffice 7.0 (s slovenskimi podnapisi):
https://www.youtube.com/watch?v=XusjjbBm81s&hl=sl&cc_lang_pref=sl&cc_load_policy=1

Izdelki na osnovi tehnologije LibreOffice so na voljo za vse osrednje namizne operacijske sisteme (Windows, macOS, Linux in ChromeOS), za namestitev v oblaku ter mobilne platforme. Izdaja jih The Document Foundation, pa tudi podjetja v ekosistemu, ki prispevajo k razvoju programja.

LibreOffice za končne uporabnike

LibreOffice 7.0 je na skrajnem robu glede funkcionalnosti med odprto-kodnimi pisarniškimi paketi in je kot tak namenjen tehnološkim navdušencem, zgodnjim preizkuševalcem in zahtevnejšim uporabnikom. TDF ne ponuja tehnične podpore uporabnikom, na voljo pa je pomoč drugih uporabnikov na dopisnih seznamih in na spletišču Ask LibreOffice (v angl.): https://ask.libreoffice.org

Za uporabnike, katerih osrednja vrednota je osebna produktivnost in ki imajo namesto novih funkcij raje izdajo z daljšo dobo preizkušanja in odpravljanja napak, TDF vzdržuje družino izdaj LibreOffice 6.4, ki vključuje več mesecev preizkušanja in vključevanja popravkov iz nove izdaje. Trenutna različica je LibreOffice 6.4.5.

LibreOffice za poslovno rabo

Za kritična opravila, na katerih temelji poslovanje v organizacijah, TDF močno priporoča pridobivanje LibreOffice pri podjetjih iz ekosistema, ki zagotavljajo dolgoročno podprto različico pisarniškega paketa, tehnično podporo, nove funkcionalnosti ter druge ugodnosti, vključno s sporazumi o ravni storitev (angl. SLA – Service Level Agreement): https://sl.libreoffice.org/prenosi/libreoffice-v-poslovnih-okoljih/ Delo, ki ga opravijo partnerji v ekosistemu, je integralen del tehnologije LibreOffice.

Za migracije z lastniških pisarniških paketov in šolanja v podporo namestitvam v poslovnih okoljih prav tako vedno priporočamo angažiranje certificiranih strokovnjakov. Ti ponujajo storitve dodane vrednosti in razširjajo doseg skupnosti v korporativni svet ter nudijo upraviteljem IT rešitve, primerljive lastniškim. Podrobnosti najdete tukaj: https://sl.libreoffice.org/po-pomoc/profesionalna-podpora/

LibreOffice dejansko predstavlja – zaradi svoje zrele kodne osnove, bogatega nabora funkcij, neomajne podpore odprtim standardom, izjemne združljivosti ter možnosti dolgoročne podpore certificiranih partnerjev – idealno rešitev za poslovna okolja, ki želijo ponovno zavladati svojim podatkom in se osvoboditi omejitev ponudnikov plačljive programske opreme.

Dostopnost LibreOffice 7.0

LibreOffice 7.0 je že na voljo za prenos z naslednje povezave: https://sl.libreoffice.org/prenosi/

Za namestitev na lastniški operacijskih sistemih potrebujete najmanj različice Microsoft Windows 7 SP1 oz. Apple macOS 10.12. Gradnje zadnje različice izvorne kode LibreOffice Online so na voljo pri TDF kot slike Docker: https://hub.docker.com/r/libreoffice/online/

Izdelki na osnovi tehnologije LibreOffice za mobilne sisteme Android in iOS so navedeni tukaj: https://sl.libreoffice.org/prenosi/libreoffice-za-android-in-ios/, medtem ko so za trgovine z aplikacijami in ChromeOS navedeni tukaj: https://sl.libreoffice.org/prenosi/trgovini-z-aplikacijami-microsoft-in-apple/

Uporabniki LibreOffice, zagovorniki prostega programja in člani skupnosti lahko podprejo organizacijo The Document Foundation z donacijo na naslovu https://sl.libreoffice.org/donirajte/

LibreOffice 7.0 je zgrajena s knjižnicami projekta Document Liberation za pretvorbo dokumentov, ki podpirajo lastniške vrste dokumentov: https://www.documentliberation.org (v angl.).

[1] Popolnejši seznam novosti v LibreOffice 7.0 vsebuje slovenska stran wiki z opombami ob izdaji: https://wiki.documentfoundation.org/ReleaseNotes/7.0/sl

Novinarska mapa

Novinarsko mapo z izjavo za medije in priloženimi slikami visoke ločljivosti ter zajemi zaslona lahko prenesete z naslova: https://tdf.io/lo70presskit

LibreOffice 5.4 je izšel z novostmi v programih Writer, Calc in Impress

Berlin, 26. julij 2017 – The Document Foundation objavlja izid LibreOffice 5.4, zadnje osrednje izdaje iz družine izdaj LibreOffice 5, ki je že na voljo za okolja Windows, macOS in Linux, pa tudi za oblak.

LibreOffice 5.4 dodaja nove pomembne funkcije vsakemu modulu, vključno z običajnim velikim številom postopnih izboljšav združljivosti z datotekami pisarniškega paketa Microsoft Office.

S krajšimi in slajšimi dokumenti je medopravilnost enostavnejša

Navdahnjeni z mislijo »enostavnost je skrajna oblika dovršenosti« Leonarda da Vincija so se razvijalci LibreOffice osredotočili na enostavnost datotek kot skrajno dovršenost medopravilnosti dokumentov. Zaradi tega so datoteke ODF in OOXML, zapisane s prostim pisarniškim paketom bolj robustne in enostavnejši za izmenjavo z drugimi uporabniki kot isti dokumenti, ki jih ustvarite z drugimi pisarniškimi paketi.

Zahvaljujoč trudu razvijalcev je opis XML novega dokumenta, kot ga zapiše LibreOffice, za polovico krajši v zapisu ODF (ODT) in približno 90 % krajši v zapisih OOXML (DOCX) v primerjavi z istim dokumentom, kot ga ustvarite z vodilnim lastniškim pisarniškim paketom.

Odzadnji dokument, ki opisuje enostavnost dela z datotekami, je na voljo na naslednji povezavi (v slo.): https://nextcloud.documentfoundation.org/s/qtgoxNijolFhh1a, angleški izvirnik pa tule: https://nextcloud.documentfoundation.org/s/5Oe8guDN0XSS7h8

Pomembne novosti v LibreOffice 5.4

• Vključena je nova standardna barvna paleta, ki temelji na barvnem modelu RYB.
• Izboljšana je združljivost z drugimi vrstami datotek, z boljšo podporo za vektorske slike EMF. To je priročno, ko uvažate podrobne diagrame iz drugih pisarniških paketov.
• Uvožene datoteke PDF so upodobljene veliko bolj kakovostno, tudi ko jih vstavite v dokument, medtem ko izvožene datoteke PDF – iz modulov Writer in Impress – podpirajo vdelan video (in video prek povezave, če ga odprete s programom Acrobat Reader).
• LibreOffice 5.4 na Linuxu podpira ključe OpenPGP za podpisovanje dokumentov ODF. Če že uporabljate GPG/PGP za podpisovanje e-pošte, vam ta zagotavlja avtentičnost vaših dokumentov ODF, ne glede na način prenosa ali hrambe.

WRITER

• V programu Writer lahko zdaj uvozite samobesedilo iz predlog DOTM pisarniškega paketa Microsoft Word.
• Ko izvažate ali lepite oštevilčene ali označene sezname kot navadno besedilo, se njihova struktura ohrani v celoti.
• V meniju Oblika lahko zdaj ustvarite vodne žige po meri za svoj dokument.
• Dodani so novi ukazi za kontekstni meni, za delo z odseki, sprotnimi in končnimi opombami ter slogi.

CALC

• Program Calc zdaj vključuje podporo za vrtilne grafikone, ki uporabljajo podatke iz vrtilnih tabel. Ko posodobite tabelo, se samodejno posodobit tudi grafikon.
• Zdaj je lažje upravljati komentarje, saj so na voljo ukazi za prikaz, skrivanje in brisanje vseh komentarjev.
• Ko uporabite pogojno oblikovanje na celicah, lahko enostavno spremenite prioriteto pravil z gumbi za pomikanje navzgor in navzdol.
• Dodane so možnosti za dodatno zaščito delovnih listov, ki lahko dovoljujejo vstavljanje ali brisanje vrstic in stolpcev.
• Nenazadnje, ko izvažate v zapisu CSV, se vaše nastavitve pomnijo za naslednjo izvozno operacijo.

IMPRESS

• V programu Impres lahko odslej pri podvajanju predmeta navedete kote lomljenja. Poleg tega so vaše nastavitve shranjene za naslednjo operacijo podvajanja.

ONLINE

• Nenazadnje je izboljšan tudi LibreOffice Online. Delovanje je izboljšano in hitrejše, medtem ko se postavitev odzivno prilagaja na mobilnih napravah. Poleg tega je dodan način samo za branje.

Seznam najpomembnejših novosti je predstavljen v kratkem videu (https://www.youtube.com/watch?v=lBNWOWJul4w). Stran z opisom več novosti – in povezavami na druge relevantne vire, kot so objave na blogih in zahteve za novosti – je na voljo na wikiju: https://wiki.documentfoundation.org/ReleaseNotes/5.4/sl

LibreOffice 5.4 je izboljšan tudi »pod pokrovom«, za kar se gre zahvaliti delu več sto prostovoljcev. To se zrcali v odprto-kodnem pisarniškem paketu, ki ga ni le enostavneje razvijati, temveč tudi vzdrževati in v njem odpravljati napake. Čeprav tega uporabniki ne vidijo, je to izjemno pomembno za uporabo v večjih poslovnih okoljih.

LibreOffice Online

LibreOffice Online je v svojem bistvu strežniška storitev, ki jo je potrebno namestiti in prilagoditi z dodajanjem oblačne shrambe in potrdilom SSL. Kot tako jo lahko smatramo za tehnologijo za oblak ponudnikov internetnih storitev ali zasebni oblak podjetij in večjih organizacij.

Gradnje z najnovejšo kodo LibreOffice Online so na voljo kot slike Docker: https://hub.docker.com/r/libreoffice/online/

Odzadnji dokument, ki opisuje umeščanje LibreOffice Online, je na voljo na naslednji povezavi (v slo.): https://nextcloud.documentfoundation.org/s/xiFgkEFaxB2857u, angleški izvirnik pa tule: https://nextcloud.documentfoundation.org/s/uSdCYL2TgPa3yUI

Raba v večjih poslovnih okoljih

LibreOffice 5.4 je na skrajnem robu glede funkcionalnosti med odprto-kodnimi pisarniškimi paketi in je kot tak namenjen tehnološkim navdušencem, zgodnjim preizkuševalcem in zahtevnejšim uporabnikom.

Za kritična opravila, na katerih temelji poslovanje v organizacijah, TDF vzdržuje zrelejšo družino izdaj, ki bo kmalu osvežena z obvestilom o izdaji 5.3.5, katere naj podpirajo certificirani strokovnjaki (http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/profesionalna-podpora/).

Več podjetij s predstavniki v Svetovalnem odboru TDF (http://www.documentfoundation.org/governance/advisory-board/) ponujajo dolgoročno podprte izdaje LibreOffice z dodano vrednostjo ali svetovalne storitve za migracije in šolanja, ki temeljijo na najboljših priznanih praksah, kot jih povzema The Document Foundation.

Pisarniški paket uporabljajo velike organizacije na vseh kontinentih. Seznam najpomembnejših migracij, objavljenih v medijih, je na voljo na wikiju TDF: https://wiki.documentfoundation.org/LibreOffice_Migrations (v angl.).

Dostopnost LibreOffice 5.4

LibreOffice 5.4 je že na voljo za prenos z naslednje povezave: http://sl.libreoffice.org/prenosi/

Uporabniki LibreOffice, zagovorniki prostega programja in člani skupnosti lahko podprejo organizacijo The Document Foundation z donacijo na naslovu http://donate.libreoffice.org/sl/

LibreOffice 5.4 je zgrajen s knjižnicami za pretvorbo med vrstami datotek projekta Document Liberation: http://www.documentliberation.org

Izšel je z novostmi bogat LibreOffice 5.3

Berlin, 1. februar 2017 – TDF (The Document Foundation) objavlja izid LibreOffice 5.3, ene izmed s funkcijami najbogatejših izdaj v zgodovini projekta. Pisarniški paket je že na voljo za sisteme Windows, macOS in Linux, prvikrat pa tudi za namestitev v zasebnem oblaku.

LibreOffice 5.3 predstavlja pomemben korak naprej v evoluciji tega programa: prinaša uvodni vpogled v novosti, kot sta spletna različica s sourejanjem, ki povečuje konkurenčno umeščanje pisarniškega paketa, ter obenem ponuja postopne izboljšave, s katerimi je program zanesljivejši, združljivejši in uporabniku prijaznejši.

»LibreOffice podpira izjemna skupnost razvijalcev,« pravi Michael Meeks, član sveta TDF. »Leta 2010 jih je le malo stavilo na našo sposobnost privabljanja večjega števila programerjev, kar je ključno za uspeh projekta s tako obsežno kodo. V šestih letih smo pritegnili več kot 1.100 novih razvijalcev in ob tako široki skupnosti je v zadnjih dveh letih povprečno 300 oseb aktivno delovalo z izvorno kodo.«

Pomembne novosti v LibreOffice 5.3

LibreOffice 5.3 prinaša številne zanimive novosti na vseh področjih: nov, čez-platformni sistem postavitve besedila, ki uporablja knjižnico HarfBuzz za dosledno postavitev besedila na vseh platformah, z znatnimi prednostmi za nekatere jezike in pisave; predelan meni pomoči, s hitrimi povezavami na uporabniške vodnike in forume s podporo skupnosti, za boljšo uporabniško izkušnjo; ter boljše uvozne in izvozne filtre za nove in opuščene dokumente pisarniškega paketa MS Office.

Writer zdaj podpira sloge tabel, s katerimi tabeli dodelite oblikovanje, ki se ohranja med urejanjem tabele; novo podokno Stran v stranski vrstici ponuja hitrejše prilagajanje nastavitve strani brez potrebe po odpiranju novih pogovornih oken; ter novo polje Pojdi na stran omogoča skok na drugo stran v dokumentu z le nekaj pritiski tipk.

Calc ponuja nov nabor slogov celice, z večjo raznolikostjo in boljšim poimenovanjem kot doslej, »Omogoči nadomestne znake v formulah« je odslej privzeta možnost namesto regularnih izrazov, kar izboljšuje združljivost z drugimi elektronskimi preglednicami; in novo besedilno polje omogoča uporabniku zožitev iskanja med funkcijami ter tako poenostavi iskanje.

Impress se zdaj odpre z izbirnikom predlog, ki uporabniku zagotavlja hiter začetek z delom; v stranski vrstici je v načinu matrice prosojnice na voljo novo podokno lastnosti prosojnice.

Popoln seznam najpomembnejših funkcionalnosti in novosti je na voljo v ločenem dokumentu (http://tdf.io/lo53features), tudi v slovenskem prevodu, in je predstavljen v nizu kratkih videoposnetkov, tudi s slovenskimi podnapisi: http://tdf.io/53vids

Povzetek novosti je na voljo tudi na spletni strani na naslovu http://sl.libreoffice.org/o-izdelku/novosti/

LibreOffice 5.3 je izboljšan tudi »pod pokrovom«, zahvaljujoč delu na stotine prostovoljcev. Vse to prinaša odprto-kodno pisarniški paket, ki ga je enostavneje razvijati, vzdrževati in razhroščevati. Čeprav to ni vidno uporabnikom, je izjemno pomembno za rabo v poslovnih okoljih.

LibreOffice uporabljajo veliko organizacije na vseh kontinentih. Seznam najpomembnejših v medijih objavljenih migracij je na voljo tukaj (v angl.): https://wiki.documentfoundation.org/LibreOffice_Migrations

Spletni LibreOffice Online

LibreOffice 5.3 je tudi prva izdaja izvorne kode za spletni LibreOffice Online, pisarniški paket v oblaku, ki ponuja osnovno urejanje in sourejanje dokumentov v brskalniku z reciklažo »temeljnega ustroja« LibreOffice. Zvestoba upodabljanja je odlična, združljivost pa je enaka tisti v LibreOffice.

Dokument ozadja, ki umešča LibreOffice Online v polje tovrstnih rešitev, je na voljo na tem naslovu: http://tdf.io/loonlineback Slovenski prevod najdete tukaj: https://tinyurl.com/hzkw7h8

LibreOffice Online je v osnovi strežniška storitev in jo je potrebno namestiti in prilagoditi ob prisotnosti oblačne hrambe in potrdila SSL, ki v samo rešitev niso vključeni. Šteje lahko kot prebojna tehnologija za javni oblak ponudnikov spletnih storitev ali za zasebni oblak podjetij in večjih organizacij.

Gradnje zadnje različice izvorne kode LibreOffice Online so na voljo kot slike Docker: https://hub.docker.com/r/libreoffice/online/

Poskusne funkcionalnosti uporabniškega vmesnika

Od družine izdaj 5.3 naprej je uporabniški vmesnik LibreOffice razširjen z dodatkom poskusne orodne vrstice, ki smo jo poslovenili kot zloženko (v angleškem izvirniku Notebookbar), ki ponuja možnost drugačnega uporabniškega vmesnika ob obstoječem (z dvema orodnima vrsticama), z enojno orodno vrstico ter s stransko vrstico z enojno orodno vrstico. Vsaka postavitev uporabniškega vmesnika je zasnovana tako, da bi služila drugi skupini uporabnikov LibreOffice.

Uporabniški vmesnik LibreOffice ima kodno ime MUFFIN (v angleščini kratica za My User Friendly & Flexible INterface). Dokument ozadja, ki razlaga koncept uporabniškega vmesnika, je na voljo na tem naslovu: http://tdf.io/muffinback, slovenski prevod pa najdete tu: https://tinyurl.com/gtospn6

Dostopnost in uporaba v večjih poslovnih okoljih

LibreOffice 5.3 je na skrajnem robu glede funkcionalnosti med odprto-kodnimi pisarniškimi paketi in je kot tak namenjen tehnološkim navdušencem, zgodnjim preizkuševalcem in zahtevnejšim uporabnikom.

Za kritična opravila, na katerih temelji poslovanje v organizacijah, TDF vzdržuje zrelejšo družino izdaj 5.2.x (trenutna izdaja 5.2.5), za katere naj podpirajo certificirani strokovnjaki, v skladu z najboljšimi priznanimi praksami (http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/profesionalna-podpora/).

LibreOffice 5.3 je že na voljo za prenos z naslednje povezave: http://sl.libreoffice.org/prenosi/

Uporabniki LibreOffice, zagovorniki prostega programja in člani skupnosti lahko podprejo organizacijo The Document Foundation z donacijo na naslovu http://donate.libreoffice.org/sl/

Novinarska mapa in zaslonske slike

Novinarsko mapo s priloženimi dokumenti o ozadju in slikami visoke ločljivosti lahko prenesete z naslova (v angl.): http://tdf.io/lo53presskit

Novinarska mapa s slovenskim prevodom: https://tinyurl.com/jlh94e3

Zaslonske slike (v angl.) lahko prenesete z naslova: http://tdf.io/lo53screenshots

Izšel je LibreOffice 5.2 za sisteme Windows, Mac OS in GNU/Linux

Za poslovna okolja je obenem na voljo tudi LibreOffice 5.1.5

Berlin, 3. avgust 2016 – TDF (The Document Foundation) objavlja izid pisarniškega paketa LibreOffice 5.2, bogato opravilne osrednje izdaje najboljšega prostega pisarniškega paketa vseh časov, ki vključuje več sprememb uporabniškega vmesnika in nove funkcije za poslovno rabo.

Obenem je izšla tudi izdaja LibreOffice 5.1.5, namenjena namestitvam v poslovnih okoljih in bolj konzervativnim uporabnikom pisarniškega paketa.

LibreOffice 5.2 prinaša klasifikacijo dokumentov v skladu s standardom TSCP ter nabor funkcij napovedovanja v programu Calc. Podprtih je tudi več opisov podpisov hkrati ter uvoz in izvoz podpisov iz datotek OOXML.

Izboljšave so tudi na področju združljivosti z drugimi pisarniškimi paketi, z boljšimi uvoznimi filtri programa Writer za datoteke DOCX in RTF ter dodano podporo za dokumente opuščenega Worda za DOS. Dodani so tudi dodatni argumenti za združljivost z drugimi vrstami preglednic ter podpora nadomestnim znakom v formulah in izrazih za združljivost z XLS/XLSX in standardiziranim ODF 1.2.

S stališča uporabniške izkušnje je novost način enojne orodne vrstice v programih Writer in Calc, ki prihrani prostor na zaslonu, kar je še posebej pomembno za naprave z nižjo ločljivostjo, prav tako so privzetim orodnim vrsticam dodane nekatere ikone, s katerimi so pogosto uporabljene funkcije – kot sta skrij/pokaži spremembe in zamrzni prvi stolpec ali vrstico preglednice – hitreje dosegljive. Odslej je možno prilagajanje večine kontekstnih menijev, kar prinaša še več nadzora.

Od zagona projekta – januarja 2011 – so uporabniki LibreOffice prenesli že več kot 140-milijonkrat. Pisarniški paket uporabljajo velike organizacije na vseh kontinentih, med drugim od nedavnega tudi litovska policija na več kot 8.000 namiznih računalnikih.

Druge novosti v LibreOffice 5.2

• Vsem programskim modulom so dodana nova risalna orodja, ki vključujejo zapolnjene krivulje, mnogokotnike in prostoročne črte.

Writer

• Pri tiskanju dokumentov je na seznamu tiskalnikov na voljo možnost Natisni v datoteko.
• Če za hrambo uporabljate storitev Google Drive, je zdaj vključena podpora za dvostopenjsko overjanje.
• Gumb Shrani v orodni vrstici vsebuje hitro možnost Shrani kot predlogo, tako da izbiranje v menijih ni potrebno.

Calc

• Dodane so nove funkcije, pa tudi obširni orodni namigi, ki med vnosom funkcije opisujejo, kaj le-ta naredi.
• Več funkcij vrstice stanja je lahko aktivnih naenkrat, kar ponuja hiter predogled vaših podatkov.
• Ikona orodne vrstice valut zdaj vključuje spustni meni za hitrejši izbor valute, ki jo želite uporabljati.
• Pri odstranjevanju obrob izbranim celicam lahko izberete tudi odstranitev obrobe s soležnih celic.

Impress

• Pri delu z animacijami po meri lahko zdaj hitro dodate učinek elementu prek stranske vrstice, brez uporabe posebnega pogovornega okna.
• Seznam učinkov v stranski vrstici zdaj vključuje opis učinka poleg imena elementa.
• V stranski vrstici z lastnostmi novo podokno Ozadje prosojnice ponuja spremembo oblike, postavitve in slike ozadja za prosojnico.

Popoln seznam najpomembnejših funkcionalnosti in novosti je na voljo na spletnem mestu https://wiki.documentfoundation.org/ReleaseNotes/5.2/sl ter v ločenem dokumentu PDF (v angl., http://tdf.io/lo52features), na kratko pa tudi na naslovu http://sl.libreoffice.org/o-izdelku/novosti/. Na voljo so tudi kratke videopredstavitve z najpomembnejšimi novostmi v programih Writer, Calc in Impress: http://tdf.io/52vids

LibreOffice 5.2 je izboljšan tudi »pod pokrovom«, zahvaljujoč delu na stotine prostovoljcev. Vse to prinaša odprto-kodno pisarniški paket, ki ga je enostavneje razvijati, vzdrževati in razhroščevati. Čeprav to ni vidno uporabnikom, je izjemno pomembno za rabo v poslovnih okoljih.

Po statistiki Coverity Scan je število odprtih težav v času izdaje na 1.000 vrstic izvorne kode LibreOffice 5.2 na rekordni vrednosti 0,00 (velja za 7,8 milijonov vrstic izvorne kode), v primerjavi s povprečjem v industriji pri 0,61 za odprto-kodno programje in 0,75 za lastniško programje.

»LibreOffice 5.2 je pomemben korak naprej za prosto programje na namizju in kmalu bo na voljo tudi kot polno opravilni pisarniški paket v oblaku,« pravi Michael Meeks, direktor pri The Document Foundation (TDF) in vodilni razvijalec LibreOffice Online. »Tesna integracija med namizjem in oblakom bo podjetjem ponudila izkušnjo z dodano vrednostjo, z najboljšim obeh svetov vedno na voljo uporabnikom.«

»LibreOffice raste hitro, zahvaljujoč izstopajočim prednostim, kot je standardizirana oblika dokumentov, kar vedno več vlad prepoznava kot najboljšo rešitev za medopravilnost,« pravi Thorsten Behrens, direktor pri The Document Foundation (TDF) in član tehničnega odbora OASIS ODF.

Dostopnost in uporaba v večjih poslovnih okoljih

LibreOffice 5.2 je na skrajnem robu glede funkcionalnosti med odprto-kodnimi pisarniškimi paketi. Za kritična opravila, na katerih temelji poslovanje v organizacijah, TDF vzdržuje zrelejšo družino izdaj 5.1.x (in z današnjim dnem izdajo 5.1.5).

LibreOffice 5.2 in LibreOffice 5.1.5 sta že na voljo za prenos z naslednje povezave: http://sl.libreoffice.org/prenosi/

Uporabniki LibreOffice, zagovorniki prostega programja in člani skupnosti lahko podprejo organizacijo The Document Foundation z donacijo na naslovu http://donate.libreoffice.org/sl/.

LibreOffice 5.2 je za GNU/Linux na voljo tudi v novih vrstah paketov, ki olajšajo končnim uporabnikom namestitev in posodabljanje programa: FlatPak z RedHat in Snap s Canonical.

V vsakem primeru TDF predlaga namestitev ali migracijo na LibreOffice ob podpori certificiranih strokovnjakov, ki ponujajo pomoč tretje ravni (L3), svetovanje pri migracijah ali svetovanje pri šolanju v skladu z načeli dobre prakse s celega sveta (http://sl.libreoffice.org/po-pomoc/profesionalna-podpora/).

LibreOffice 5.2 in LibreOffice 5.1.5 sta zgrajena s knjižnicami projekta Document Liberation za pretvorbo dokumentov, ki podpirajo lastniške vrste dokumentov: http://www.documentliberation.org

Dodatne tehnične podrobnosti

Zapisniki sprememb v LibreOffice 5.1.5 (v angl.): https://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.1.5/RC1 (izboljšano v RC1) in https://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.1.5/RC2 (izboljšano v RC2).

Zapisniki sprememb v LibreOffice 5.2 (v angl.): https://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.2.0/RC1 (izboljšano v RC1), https://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.2.0/RC2 (izboljšano v RC2), https://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.2.0/RC3 (izboljšano v RC3) in http://wiki.documentfoundation.org/Releases/5.2.0/RC4 (izboljšano v RC4).

Novinarska mapa in zaslonske slike

Novinarsko mapo z izjavo za medije, infografiko in ozadji lahko prenesete z naslova: http://tdf.io/lo52presskit

Zaslonske slike s sistema Linux lahko prenesete z naslova: http://tdf.io/lo52screenshots

Pot do LibreOffice 5.0

S klikom se odpre večja slika

Pisarniški paket LibreOffice 5.0 bo izšel naslednjo sredo – 5. avgusta 2015 ob 14h po slovenskem času. To bo deseta osrednja izdaja in prva v tretji fazi razvoja LibreOffice. Da bi prikazali impresiven obseg novosti v LibreOffice od različice 3.3 naprej, ki je izšla januarja 2011, smo pripravili povzetek vseh prejšnjih objav.
LibreOffice 5.0 bo na voljo tudi kot 64-bitna gradnja za operacijske sisteme Windows in združljiv z Windows 10 (ki so izšli danes).

Predizdaja LibreOffice 5.0 (kandidat za izdajo) je na voljo na strani za prenos na naslednjem naslovu: http://sl.libreoffice.org/prenosi/prenosi-poskusnih-gradenj/

LibreOffice 3.3, 25. januar 2011 – LibreOffice 3.3 je bila prva uradna izdaja brezplačnega pisarniškega paketa, ki ga razvija skupnost. V manj kot štirih mesecih se je število razvijalcev, ki razvijajo LibreOffice, zrasla z manj kot dvajset konec septembra 2010 na več kot sto januarja 2011. Tako smo lahko izdali LibreOffice 3.3 celo pred agresivnim načrtom, ki ga je določil projekt.

LibreOffice 3.3 je pomemben dosežek zavoljo več razlogov:

• skupnost razvijalcev je uspela razviti lasten in neodvisen proces ter pričela s svojim delom v izjemno kratkem času (glede na obsežnost izvorne kode in visoke ambicije projekta);
• zahvaljujoč velikemu številu novih sodelujočih pri projektu je izvorna koda doživela hitro in temeljito čiščenje, kar pomeni boljšo osnovo za nadaljnji razvoj LibreOffice;
• namestitveni paket za sistem Windows, ki zadeva največjo in najbolj raznoliko skupino uporabnikov, je združen v en sam paket, ki vsebuje vse jezikovne različice, pri čemer je velikost spletnih mest za prenos skrčena s 75 na 11GB, kar je veliko enostavnejše za hitrejše izdajanje novih različic in zmanjševanje ogljičnega odtisa celotne infrastrukture.

LibreOffice 3.4, 3. junij 2011 – LibreOffice 3.4.0 je bila druga večja izdaja paketa od oznanila The Document Foundation septembra 2010. Vključuje prispevke več kot 120 razvijalcev (šestkrat več kot pri prvi beta-izdaji ob zagonu projekta 28. septembra 2010).

LibreOffice 3.4.0 je prinesel:

• več novosti za Calc skupaj s hitrejšim delovanjem in izboljšano združljivostjo s preglednicami programa Excel ter vrtilno tabelo – novo ime za DataPilot – s podporo za neomejenim številom polj in poimenovanim obsegom kot virom podatkov;
• uporabniški vmesnik modulov Writer, Impress in Draw je doživel več izboljšav;
• več kozmetičnih sprememb so namenili različici za Linux z boljšim mehanizmom upodabljanja besedila in izboljšano integracijo tem GTK+;
• s stališča kode so prevedli več tisoč vrstic nemških komentarjev v angleščino in iz modulov Writer, Calc in Impress so odstranili več kot 5.000 vrstic mrtve kode.

LibreOffice 3.5, 14. februar 2012 – LibreOffice 3.5 je bila tretja osrednja izdaja »najboljšega prostega pisarniškega paketa vseh časov«, ki uporabnikom prinaša izboljšave, ki so sad razvojne strategije, sprejete septembra 2010. LibreOffice 3.5 izhaja iz združenega napora zaposlenih programerjev – največje skupine izkušenih razvijalcev kode OpenOffice.org – in prostovoljcev; v povprečju je 80 razvijalcev na mesec zagotovilo skupaj več kot trideset tisoč vrstic nove kode.

Zanimive novosti in izboljšave LibreOffice 3.5:

• Writer: nov, vgrajen slovnični preverjevalnik za angleški ter nekaj drugih jezikov; izboljšane tipografske zmožnosti, ki dokumentom zagotavljajo profesionalen videz; okno z interaktivnim števcem besed, ki se posodablja v realnem času; nov uporabniški vmesnik za glave, noge in prelome strani.
• Calc: podpira do 10.000 delovnih listov; novo, več vrstično vnosno območje; nove funkcije Calc, usklajene s specifikacijami OpenFormula ODF; skromnejša raba virov pri uvozu datotek iz drugih pisarniških paketov; več izborov v samodejnem filtru; neomejeno število pravil za pogojno oblikovanje.
• Impress / Draw: izboljšan uvozni filter za like po meri in grafiko SmartArt iz datotek PPT/PPTX; možnost vdelave večpredstavnosti/barvnih palet v dokumente ODF; nov preklopnik za upraviteljski zaslon govorca; novi konci črt za izboljšane diagrame; uvozni filter za datoteke programa Microsoft Visio.
• Base: nov, integriran domorodni gonilnik za PostgreSQL.

LibreOffice 3.6, 8. avgust 2012 – LibreOffice 3.6 je bila četrta glavna izdaja najboljšega prostega pisarniškega paketa vseh časov, ki uporabnikom prinaša številne novosti in izboljšave glede na prejšnje izdaje. Inovacije segajo od nevidnih, kot je optimizacija delovanja in medopravilnosti, do bolj vidnih, kot so prilagoditve uporabniškega vmesnika, kjer se teme bolje ujemajo z najboljšimi praksami v sodobnem oblikovanju.

Izboljšave v LibreOffice 3.6:

• nov uvoznik datotek CorelDRAW in vodni žig pri izvozu v PDF,
• integracija s sistemi Alfresco prek protokola CMIS in omejena integracija s sistemi SharePoint,
• izboljšana funkcija samooblikovanja tabel v besedilnih dokumentih ter barvne lestvice in podatkovni stolpci v celicah preglednic,
• uvoz slik Microsoft SmartArt pri besedilnih dokumentih, visokokakovostno spreminjanje velikosti slik ter izboljšana obravnava datotek CSV,
• bolj izčiščen videz, še posebej v okoljih Windows, prekrasne nove predloge za predstavitve in nov pojavni zaslon.

LibreOffice 4.0, 7. februar 2013 – LibreOffice 4.0 je bila peta osrednja izdaja in prva, ki odseva cilje, ki si jih je zastavila skupnost ob objavi septembra 2010: čistejša in vitkejša koda, izboljšan nabor funkcionalnosti, boljša medopravilnost ter bolj raznolik in vključujoč ekosistem.

V manj kot 30 mesecih je LibreOffice dramatično zrasel in postal največji neodvisni projekt prostega programja za namizno delo končnih uporabnikov. Vključujoče vodenje TDF in uporaba dovoljenj »copyleft« sta bila ključna za pritegnitev več kot 500 razvijalcev – tri četrt jih je neodvisnih prostovoljcev – ki so uspeli prispevati več kot 50.000 potrditev kode.

LibreOffice 4.0 so odlikovale:

• integracija z več sistemi za upravljanje vsebin in dokumentov – vključno s sistemi Alfresco, IBM FileNet P8, Microsoft Sharepoint 2010, Nuxeo, OpenText, SAP NetWeaver Cloud Service in drugimi – prek standardnega protokola CMIS;
• izboljšana medopravilnost z dokumenti DOCX in RTF zahvaljujoč številnim novim funkcijam in izboljšavam, kot sta možnost uvoza risanih zaznamkov in pripenjanje komentarjev obsegom besedila;
• možnost uvoza dokumentov Microsoft Publisher in nadaljnji razvoj uvoznih filtrov za datoteke programa Visio z dodatno podprto različico 2013 (ravno izšlo);
• dodatne postopne izboljšave uporabniškega vmesnika, vključno z integracijo v Unity in podporo za teme programa Firefox (»persone«), s katerimi lahko uporabnik prilagaja videz LibreOffice;
• uvedena je nova tehnika postavitve gradnikov za pogovorna okna, kar olajša prevajanje, spreminjanje velikosti in skrivanje elementov uporabniškega vmesnika, zmanjšuje kompleksnost kode in postavlja temelje za občutno izboljšan uporabniški vmesnik;
• različna glava in noga na prvi strani dokumentov z besedilom brez uporabe ločenega sloga strani;

• številne izboljšave delovanja programa Calc, ob tem pa novosti, kot so izvoz grafikonov kot slik (JPG in PNG) in nove funkcije v preglednicah, kot jih določa standard OpenFormula ODF;
• prva izdaja daljinca za naprave Android v programu Impress;
• občutne izboljšave karakteristik delovanja pri nalaganju in shranjevanju številnih vrst dokumentov, s posebnimi izboljšavami za velike preglednice ODS in XLSX ter datoteke RTF;
• poenostavljeno prispevanje kode s sistemom Gerrit: spletni sistem za pregled kode, ki slednjega olajša za projekte, ki uporabljajo sistem za nadzor različic Git.

LibreOffice 4.1, 25. julij 2013 – LibreOffice različice 4.1 je bila šesta osrednja izdaja odlikujejo številne izboljšave na področju združljivosti dokumentov z drugimi pisarniškimi paketi.

Izboljšave in novosti LibreOffice 4.1:

• številne izboljšave uvoznih in izvoznih filtrov za format Microsoft OOXML, pa tudi za opuščene vrste datotek Microsoft Office in RTF;
• vdelava pisav v programih Writer, Calc, Impress in Draw, ki zagotavlja nespremenjen videz dokumenta, kadar pisave, potrebne za izdelavo dokumenta, niso nameščene v ciljnem računalniku;
• funkcija uvoza in izvoza formata Excel 2013, ki zagotavlja združljivost s standardom ODF OpenFormula;
• stranska vrstica Symphony iz paketa Apache OpenOffice, ki bo dodatno razvita, ter integracija tehnike postavitve gradnikov (ki jih bo naredila dinamično spremenljive velikosti in skladne z vedenjem pogovornih oken LibreOffice).

LibreOffice 4.2, 30. januar 2014 – LibreOffice 4.2 je bila sedma osrednja izdaja, ki so jo odlikovale številne izboljšave zmogljivosti in medopravilnosti, namenjene različnim uporabnikom, še posebej pa so mikavne za zahtevnejše in poslovne uporabnike. Poleg tega se paket zdaj bolje ujame s sistemi Microsoft Windows.

Izboljšave in novosti LibreOffice 4.2:

• obsežno prestrukturiranje kode programa Calc, ki prinaša izjemne pospeške pri obsežnih podatkih (še posebej pri izračunu vrednosti celic in uvažanju obsežnih in kompleksnih preglednic XLSX);
• novi – izbirni – tolmač formul omogoča masovno vzporedno računanje celic s formulami z uporabo grafične procesne enote (GPU) in standarda OpenCL. Slednje najbolje deluje z arhitekturo HSA (angl. Heterogeneous System Architecture);
• združljivost z zapisom Microsoft OOXML, predvsem DOCX in opuščenim RTF, se je znatno izboljšala;
• dodana sta tudi nova filtra za uvoz dokumentov Abiword in predstavitev Apple;
• poenostavljeno pogovorno okno za namestitev po meri, ki prepreči napake, in možnost centralnega upravljanja in zaklepanja prilagoditev s predmeti pravilnika skupine prek storitve Active Directory (posebej za okolja Windows);
• boljša integracija z Windows 7 in 8, ki prinšaa predogled odprtih dokumentov, združenih po programih, in seznam nedavnih dokumentov, oboje v opravilni vrstici;
• novo okno strokovnih nastavitev, ki je dodano zavihku Možnosti;
• novo začetno središče s preglednejšo postavitvijo, ki bolje izkoristi prostor – celo na mini prenosnikih – in vključuje predogled nedavno odprtih dokumentov;
• daljinski upravljalnik za iOS, s katerim lahko – podobno kot z obstoječim daljincem za Android – vizualizirate in upravljate predstavitve na prenosniku kar prek naprav iPhone in iPad;
• nove funkcije za povečanje dostopnosti za Windows (na osnovi IAccessible2), ki jih je razvilo podjetje IBM;
• izdajo krasi prekrasna tema »enoličnih« ikon z imenom Sifr in posodobljen nabor privzetih slogov dokumenta.

LibreOffice 4.3, 30. julij 2014 – LibreOffice 4.3 je bila osma osrednja izdaja prostega pisarniškega paketa, ki je dosegel stopnjo zrelosti, zaradi katere je primeren za vse vrste rabe in namestitev, še posebej ob podpori storitev z dodano vrednostjo, ki jih ponuja naraščajoči ekosistem LibreOffice.

LibreOffice 4.3 je prinesel obilico izboljšav in novih funkcionalnosti:

• medopravilnost dokumentov: podpora zapisa OOXML Strict, izboljšave grafike OOXML (DrawingML, pisave za teme, ohranjanje slogov in atributov risb), vdelanih datotek OOXML v druge datoteke OOXML, podpora za 30 novih formul programa Excel, podpora preglednic in zbirk podatkov MS Works ter opuščenih zapisov datotek za Mac, kakršne so ClarisWorks, ClarisResolve, MacWorks, SuperPaint in drugi.
• upravljanje s komentarji: komentarje je mogoče natisniti na robu dokumenta, bolje oblikovati ter uvoziti in izvoziti – vključno z ugnezdenimi komentarji – v dokumente ODF, DOC, OOXML in RTF, kar vodi k višji produktivnosti in boljšemu sodelovanju.
• intuitivno ravnanje s preglednicami: program Calc omogoča bolj intuitivno izvajanje več opravil, za kar se lahko zahvali poudarjanju celic v formulah, prikazu števila izbranih vrstic in stolpcev v vrstici stanja, možnosti pričetka urejanja celice z vsebino iz celice nad njo ter modelom pretvorbe besedila, ki jih uporabnik zdaj podrobno določi.
• 3D-modeli v Impressu: podpora za animirane 3D-modele v novem odprtem standardu glTF ter začetna podpora za datoteke Collada in kmz, ki jih najdemo v Google Warehouse;
• Podpora za »orjaške« odstavke, ki presegajo 65.000 znakov (primer 11 let starega hrošča, razrešenega z modernizacijo izvorne kode OpenOffice.org, kar najdete zgolj v LibreOffice).

LibreOffice 4.4, 28. januar 2014 – LibreOffice 4.4 je bila deveta osrednja izdaja, ki jo je odlikovalo znatno število izboljšav uporabniške izkušnje in oblikovanja vmesnika: uporabniški vmesnik je temeljito izboljšan; medopravilnost z zapisi datotek OOXML je razširjena; in kakovost izvorne kode je višja zaradi upoštevanja izsledkov analiz Coverity Scan.

Novosti in izboljšave LibreOffice 4.4:

• podpora prehodom OpenGL na sistemih Windows ter izboljšana implementacija na osnovi novega ogrodja OpenGL;
• namestitev prostih pisav Carlito in Caladea, ki nadomestita lastniški pisavi iz okolja Microsoft C, Calibri in Cambrio, s čimer se zmanjšujejo težave na področju pisav pri odpiranju datotek OOXML;
• dodanih je več novih privzetih predlog, ki so jih oblikovali prostovoljci;
• vizualno urejanje glavnih strani Impress, da odstranite neželene elemente, dodate ali skrijete raven orisnega oštevilčevanja ter vključite ali izključite oznake;
• boljše sledenje spremembam – z novimi gumbi v orodni vrstici Sledenje spremembam – in izboljšana funkcionalnost samopopravkov v programu Writer;
• izboljšani uvozni filtri za datoteke Microsoft Visio, Microsoft Publisher in AbiWord ter preglednice Microsoft Works; dodani novi uvozni filtri za Adobe Pagemaker, MacDraw, MacDraw II in RagTime za Mac;
• krepko razširjene medijske zmožnosti na vsaki od podprtih platform;
• digitalno podpisovanje datotek PDF v postopku izvoza.

ISO/IEC objavila Open Document Format (ODF) 1.2 kot mednarodni standard 26300:2015

Berlin, 17. julij 2015 – Zapis Open Document Format za pisarniške programe (ODF) različice 1.2, domorodni zapis datotek pisarniškega paketa LibreOffice in številnih drugih programov, je ISO/IEC objavila kot mednarodni standard 26300:2015. ODF določa tehnično shemo za pisarniške dokumente, ki vključujejo besedilne dokumente, preglednice, grafikone in grafične dokumente, kakršni so risbe in predstavitve.

»ODF 1.2 je domorodna vrsta datotek v LibreOffice. Danes je ODF najboljša izbira za medopravilnost, saj je široko podprt med programi in jo spoštujejo programi na vseh področjih,« pravi Thorsten Behrens, predsedujoči The Document Foundation. »ODF prinaša medopravilnost tukaj in zdaj ter spreminja uporabo lastniških zapisov datotek v relikt preteklosti. V prihodnosti bodo uporabniki pripovedovali zgodbe o nezdružljivih zapisih dokumentov med dvema izdajama lastniškega pisarniškega paketa kot težavo preteklosti.«

ODF razvija konzorcij OASIS. Trenutna različica standarda je bila objavljena leta 2011 ter vložena na ISO/IEC leta 2014. Standard je na voljo – v treh delih: shema, definicija formul in paketi – v skladišču javno dostopnih standardov (ang. Publicly Available Standards) kot prost prenos na naslednjih povezavah:

1. Shema: http://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/c066363_ISO_IEC_26300-1_2015.zip
   
2. Definicija formul: http://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/c066375_ISO_IEC_26300-2_2015.zip
   
3. Paketi: http://standards.iso.org/ittf/PubliclyAvailableStandards/c066376_ISO_IEC_26300-3_2015.zip

Standard je na voljo tudi s spletnega mesta OASIS ODF TC s strani na naslednjem naslovu: http://docs.oasis-open.org/office/v1.2/OpenDocument-v1.2.html.

ODF 1.2 podpirajo vsi vodilni pisarniški paketi in številni drugi programi. V vladi Združenega kraljestva so ga izbrali kot referenčnega za vse dokumente, ki se izmenjujejo z Vlado Združenega kraljestva, trenutno pa je predlagan kot referenčni standard v Référentiel Général d'Interopérabilité 1.9.9 Vlade Francoske republike. Poleg tega so ODF 1.2 izbrale za privzetega številne evropske javne uprave. In Braziliji je ODF del Progranma do Governo Eletrônico (e-PING), do njega lahko dostopate prek naslednje povezave: http://eping.governoeletronico.gov.br/#p2s3.

LibreOffice temeljni kamen prve univerzalne rešitve za produktivnost na svetu

Berlin, 18, marec 2015 - LibreOffice, najboljši prosti pisarniški paket vseh časov, bo temeljni kamen prve univerzalne rešitve za osebno produktivnost na svetu: LibreOffice Online, skupen razvojni podvig podjetij IceWarp in Collabora. LibreOffice je že na voljo za vse namizne operacijske sisteme in je trenutno v razvoju še za Android. Poleg tega je na voljo na navideznih platformah za sisteme Chrome OS, Firefox OS in iOS.

»LibreOffice je nastal s ciljem, da bi ob vsej dediščini OpenOffice.org izgradili trden ekosistem, zmožen privabljati tiste investicije, ki so ključne za nadaljnji razvoj prostega programja,« pravi Eliane Domingos de Sousa, direktorica The Document Foundation. »Zahvaljujoč naraščajočemu številu podjetij, ki investirajo v razvoj LibreOffice, smo na dobri poti, da ga naredimo dostopnega na vseh platformah. Hvaležni smo podjetju IceWarp za zagotavljanje virov za nadaljnji razvoj LibreOffice Online.«

Razvoj LibreOffice Online se je pričel že leta 2011, ko je bil na voljo preizkus koncepta za čelni del odjemalca, zasnovan na tehnologiji HTML5. Ta preizkus koncepta se bo razvil v najsodobnejšo aplikacijo v oblaku, ki bo prosta alternativa lastniškim rešitvam, kot sta Google Docs in Office 365, ter prva, ki domorodno podpira standardizirani zapis dokumentov Open Document (ODF).

»Prekrasno je omožiti vizijo in investicijo podjetja IceWarp z našo strastjo in znanjem pri razvoju LibreOffice. Vedno je užitek razvijati kaj, kar kot podjetje potrebujemo tudi sami,« pravi Michael Meeks, podpredsednik podjetja Collabora Productivity, ki je razvil preizkus koncepta leta 2011 in bo nadziral razvoj LibreOffice Online.

Kdaj bo LibreOffice Online na voljo, bo objavljeno kasneje.